Po neuradni verziji in delno preverjenih podatkih naj bi gasilci na Vrhniki delovali že leta 1872, kar potrjuje dejstvo, da naj bi vrhniški gasilec iz goreče hiše v Blatni Brezovici rešil mater z otrokom, ki naj bi po porodu ležala v postelji.
Zgodba o tem požaru se je ohranila po ustnem izročilu Janeza Mušiča, očeta v letu 2004 umrlega člana društva in častnega predsednika GZ Vrhnika Karla Mušiča, kateremu je zgodbo prenesel.
Pri Mušičevih – domačiji se je reklo pri Zalaznikovih, naj bi sosedova otroka, verjetno Franc in Jaka Lovrin, po domače Grabensk-ova (danes se na domačiji pišejo Nagode) na Jakobovo nedeljo 28. 7. 1872 zakurila ogenj med obema domačijama, da bi pekla hruške, ki še niso bile povsem zrele in sta jim želela s pečenjem popraviti okus. Ogenj pa se je s pomočjo vetra prenesel na slamnato streho Mušičeve hiše, v kateri sta po porodu (23. 7. 1872) ležali mati Marija, rojena Kovač in hčerka Ana. Obe naj bi iz goreče hiše rešil vrhniški gasilec, ki je bil takrat v bližini (verjetno na obisku pri sorodnikih ali pa na poti k maši v cerkev Sv. Jakoba, ker je bila ravno svetnikova nedelja -žegnanje). Vrhniški gasilci so kasneje pomagali tudi pri razčiščevanju pogorišča in delno tudi pri obnovi hiše. Na obnovljen okvir vhodnih vrat so vklesali letnico požara 1872. Po ustnem izročilu gasilci v tistem času še niso imeli posebne opreme, marveč so se požarov lotevali z vedri in vodo iz vodnjakov, studencev, potokov in rek. Ustno izročilo smo preverili v cerkvenem arhivu in dejansko je v matični knjigi vpisano rojstvo in krst hčerke Ane na tem naslovu na ta datum.
Zgodovina našega društva torej sega v dobo, ko se je po marčni revoluciji leta 1848 gospodarstvo okrepilo, s tem pa se je začelo uveljavljati kapitalistično gospodarstvo. Nastale so nove tovarne, ob teh pa je nastala veriga trgovin in prometa. Kot po vsej Kranjski deželi in drugod okoli nas, so se tudi na Vrhniki pokazale potrebe po organizirani obliki varstva pred požari, ki so že v tistih časih povzročali velikansko škodo.

V drugi polovici 19 stoletja je na Vrhniki nastalo naselje skromnih hiš, kritih s slamo. Ivan Cankar je imenoval naselje na Klancu “Klanec siromakov”. Na tem klancu je v letu 1876 nastal katastrofalni požar, ki se je širil po Klancu navzgor po sedanji Robovi in Stari cesti. Zgorelo je menda okrog 50 hiš. Ta in pa tudi naslednji sicer ne tako obsežen požar maja 1878, ki ga v “Spominih na mater” v tretjem poglavju doživeto opisuje tudi naš veliki pisec Ivan Cankar, je bil (po uradni verziji) povod za ustanovitev gasilskega društva na Vrhniki.
Za ustanovitev takratne organizirane oblike požarne obrambe na Vrhniki je dal pobudo g. Hofman. Ob njem pa ustanovni člani: Gabrijel Jelovšek, Franc Golob, Jožef Lenarčič, Karl Majer, Johan Obreza, Karel Golob, Johan Kete, Johan Gregorka, Karl Mulej, Ignacij Jamnik, Franc Garafol, Anton Iglič, Jernej Istenič, Franc Malavašič in drugi. Po ustanovitvi društva so postavili na robu pogorelega naselja zasilno lopo, v kateri so hranili ročno orodje.
Kmalu po ustanovitvi požarnega društva so si uredili druge prostore požarne obrambe in to v spodnjih prostorih, kjer je danes sodišče. Današnji gasilski dom pa je bil zgrajen okoli leta 1900. Na njem je napis »Shramba gasilskega orodja«. Za njegovo graditev je zaslužen Gabrijel Jelovšek.

V desetletju po ustanovitvi je društvo pridobilo ročno brizgalno in enoosno vozilo, na katerem so bile navite gasilske cevi, kar je razvidno iz slike ob deseti obletnici delovanja leta 1888. Ta fotografija je po do sedaj znanih podatkih najstarejša fotografija, povezana z gasilstvom na Vrhniki.